Izbruh COVID-19 je povzročil povečano uporabo medicinske osebne zaščitne opreme, pakiranih obrokov za s seboj in živil, dostavljenih na dom, kar je poslabšalo kopičenje odpadne plastike (1, 2). Povečalo se je tudi sprejemanje neustreznih strategij ravnanja, kot so lokalno zažiganje, sežiganje in odlaganje odpadkov, kar vodi do uhajanja odpadne plastike v okolje in ovira ublažitev mikro- in nanoplastike (3). Približno 6 % svetovne letne proizvodnje nafte je namenjene plastiki, 850 milijonov metričnih ton toplogrednih plinov pa je bilo povezanih z novo proizvodnjo plastike in sežiganjem odpadne plastike v letu 2019, kar je enako letnim emisijam 189 500-megavata elektrarne na premog (4, 5). Glede na te izzive je nujno razviti strategije za bolj trajnostno recikliranje odpadne plastike.
Nekatere nacionalne in regionalne vlade ukrepajo v smeri tega cilja. Evropska komisija je recikliranje plastike označila za ključno prednostno nalogo novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in načrtuje uvedbo vrste kvot za najmanjšo vsebnost recikliranih izdelkov v novih plastičnih izdelkih (6). Nekatere zvezne države v Združenih državah so predlagale minimalne mandate za reciklirano vsebino, da bi odpravili onesnaževanje s plastiko. Kalifornija je na primer zahtevala, da termoformirane plastične posode do leta 2030 vsebujejo najmanj 20 % ali 30 % (odvisno od stopnje recikliranja) reciklirane plastike po uporabi (7). Ta prizadevanja bodo pomagala ublažiti onesnaženje s plastiko.
Potrebni so tudi usklajeni globalni ukrepi. Junija je delovna skupina Skupščine Združenih narodov za okolje začela načrtovati razvoj mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta, ki se ga je 175 držav zavezalo dokončati do konca leta 2024, da bi se odmaknili od plastike za enkratno uporabo in zagotovili doseganje trajnostnega cilja ZN Razvojni cilji (8). Pogodba bi morala vključevati standarde prakse recikliranja in zahtevati zaveze za njihovo izvajanje.
Skupna razvojna prizadevanja bi morala delovati v smeri tehnologij, ki lahko reciklirajo odpadno plastiko [npr. (9, 10)]. Oblikovanje katalitičnih procesov za pridobivanje plastičnih monomerov ali dragocenih alkanskih izdelkov iz odpadne plastike bi lahko potencialno zaprlo zanko uporabe plastike in prineslo novo in dobičkonosno vejo v industriji recikliranja plastike (11, 12). Skupna prizadevanja za recikliranje plastičnih odpadkov bi lahko znatno prispevala k doseganju gospodarstva z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov do leta 2050 in omejitvi globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje do leta 2100.
Leilei Dai1, Roger Ruan1*, Siming You2, Hanwu Lei3
1Univerza v Minnesoti, Saint Paul, MN 55108, ZDA.
2Univerza v Glasgowu, Glasgow, Združeno kraljestvo.
3Washington State University, Richland, WA99354, ZDA.
*Dopisni avtor. E-pošta: ruanx001@umn.edu
LITERATURA IN OPOMBE
1. J. Prata et al., Environ. Sci. Technol.54,7760(2020).
2. S. Bengali, »Pandemija COVID-19 sprošča plimski val plastičnih odpadkov, Los Ange les Times (2020).
3. M.ShamsetalEnviron. Adv.5,100119(2021).
4. Fundacija Ellen MacArthur, "Novo gospodarstvo plastike: Ponovno razmišljanje o prihodnosti plastike" (2016); https://ellenmacarthurfoundation.org/the-new-plastics gospodarstvo ponovno razmišlja o prihodnosti plastike.
5. Center za mednarodno okoljsko pravo, »Plastika in podnebje: skriti stroški plastičnega planeta« (2019): www.ciel.org/wp-content/uploads/2019/05/Pastic-and-Cimate-FINAL{{ 8}}.pdf.
6. Evropska komisija, »Nov akcijski načrt krožnega gospodarstva za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo« (2020); www.eumonitor.eu/9353000/1/9wik7mlc3gyxp/vi6vn7kh4n9
7. Kalifornijske zakonodajne informacije, "AB-478 trdni odpadki: Termoformirane pastične posode: Postporabniška termoformirana reciklirana plastika: Mešane stopnje" (2021);
https:/leginfo. Jegislature.ca.gov/taoes/bilNavCient.xhtml?bilid=202120220AB478
8. Skupščina Združenih narodov za okolje, »Ad hoc odprta delovna skupina za pripravo medvladnega pogajalskega odbora za konec onesnaževanja s plastiko« (2022), https://enbiisd.org/working group medvladni pogajalski odbor za konec onesnaževanja s plastiko oewg- inc povzetek.
9. L. Daiet al., Prog.Energ. Zagorelo. Sci.93.101021 (2022).
10. H.Liet al., "Razširitev tehnologij recikliranja plastike: Kemijski vidiki. Tehnološki status in izzivi". ChemRxiv10.26434/chemrxiv-2022-9wqz0-v2(2022)
11. Y.Jing et al., Angew.Chem, Int. Izobraževanje.60.5527(2021).
12. X.Wu et al., Jaz sem Chem Soc.144. 5323(2022).
10.1126/science.ade2221
